FREMO standard

MODULNA GRADNJA

PREDSTAVITEV

Modulna gradnja ni nič drugega,kot gradnja modelne makete po delčkih.Pri tem
je bistveno,da to maketo lahko vsak čas poljubno zgradimo in razširjamo. Gradnja
modulov je v tesni povezavi z dosedanjimi dioramami,to je scensko zaključena enota
z podrejeno oz. nepoudarjeno vlogo obratovanja vlakov.Gradnja modulov je torej
združevanje dioramskih enot v večjo maketo,oziroma daljšo progo,s pomočjo predpisanih
profilnih stranic. Taka velika maketa dovoljuje tudi izvajanje vlakovnega prometa.
Podani predpisi in priporočila služijo v glavnem samo za zagotovitev usklajenega
spajanja modulov in omogočanje gladkega in varnega obratovanja vlakov;ustvarjalne
sposobnosti pa tako ali tako ne moremo zajeziti.

KDO SMO?

Smo skupinica železniških modelarjev,ki se v svojem hobiju ni odločila,da bo sedela
doma,v svoji sobici,ampak bo gojila izmenjavo razmišljanj med enako mislečimi kolegi-
maketarji. Ker nas skrbi tudi prihodnost našega hobi razmišljanja,se v našem krogu
zbirajo poleg "starih strokovnjakov",tudi začetniki in neizkušeni železniški modelarji.
V začetku leta 1995 smo pričeli na noge postavljati organizacijo novega oddelka,ki se
bo veselil okoli modulne gradnje.V podporo so nam bile prijazno posredovane izkušnje
kolegov iz avstrijske Štajerske in daljne Westfalije v Nemčiji,kjer so napravili že
velike korake v smeri modulne gradnje.

KAJ DELAMO?

Naše osnovne naloge ne vidimo toliko v tem,da bi delovali okoli neke skupne klubske
naloge (npr. velike stalne železniške makete),ampak veliko bolj v smeri postavitve
skupnosti modelnih železničarjev,z različnimi zanimanji.Neodvisno od možnosti koriščenja
lastnih prostorov smo odločeni,da naša razmišljanja zapišemo maketarski ideji.V času
ustanavljanja skupine v okviru DLŽ (Društvo Ljubiteljev Železnic -Železna cesta),smo
se pismeno obrnili na organizacijo MOROP in klub FREMO-Nemčija,ki je osnovala Norme
FREMOdul sistema in na MBV Graz-Avstrija,ki so nam posredovali evropsko priznane standarde
za izdelavo modulov,katere smo sprejeli kot veljavne,tudi v naši skupini.To priznanje
predpisov je garancija,da bodo naši moduli združljivi z avstrijskimi in nemškimi moduli,
kar omogoča tudi uresničevanje skupnih srečanj in projektov v okvirih Evrope.

NAŠI CILJI

Naš glavni cilj je razširjanje in poglabljanje zamisli o modulni gradnji železniške
makete.Pri tem moramo slediti predvsem zasnovi,ki je obratovalno usmerjena modelna
železnica,spremljana z naravnim,resničnim detajliranjem, ne pa kičasto preobremenjevanje
makete. V nadaljevanju želimo splošno zanimanje za modelno železničarstvo razširiti od
čistega zbirateljstva vozil,do ustvarjalnega delovanja na področju našega konjička.
Končno vidimo naš cilj tudi v razširjanju in poglabljanju osebnih stikov in prijateljstev
med železniškimi modelarji.

NAŠE DELOVANJE

Delujemo tako posamezno,kot tudi skupinsko na popolnoma samostojnih razstavah in srečanjih
in tudi,kot gostje, na kakšni drugi razstavi. Sicer pa imamo redna srečanja,ob stalno
postavljeni modulni maketi v CP Jesenice in nekajkrat letno tudi ob drugi tovrstni maketi
v Kosezah,v Ljubljani.Dvakrat letno pa se odvija že uveljavljen "bolšji sejem malih
železnic" v OŠ Vižmarje-Brod,Ljubljana,kjer prav tako sestavimo večjo modulno maketo z
moduli iz vse Slovenije.

NAŠA FOLOZOFIJA

Načeloma jemljemo naš hobi zelo resno,čeprav smo postavili v ospredje predvsem veselje
in zadovoljstvo do hobija.Z razumevanjem pa sprejemamo v naše vrste tudi mlajše,novejše
kolege,ki ta hobi še ne jemljejo tako zavzeto in resno,vendar pa jim zato ne pomeni nič
manjšega zadovoljstva in veselja.

SPLOŠNI PREDPISI IN NAVODILA

TEMATIKA MODULNE MAKETE

Tematika modulne zložitve je enotirna neelektrificirana glavna proga,v poletnem letnem
času.Od te proge je možna cepitev stranske proge-lahko tudi ozkotirna. Posamezne module
lahko vstavimo v poljubno lego na tej modulni zložitvi.Oprema in izgled modula naj
prikazuje razmere obdobja III (1955-1968) in z rahlimi možnimi spremembami na stavbah,
cestnih vozilih,osebah in signalnih napravah,do konca obdobja IV (1968-1987),do današnjih
časov,obdobja V (od leta 1987 dalje).

VRSTE IN OBLIKE MODULOV

Moduli so lahko grajeni v poljubnih dolžinah in širinah,obvezno pa se morajo začeti in
zaključiti z predpisano stranico,ki jo imenujemo: prehodni profil. Možne so tudi
izpeljanke modulov,kjer se hribovska in dolinska stran na enem modulu zamenjata,kar
omogoča zanimive pokrajinske prehode. Pri daljših pokrajinskih sestavih pride v poštev
tudi večje število modulov,ki pa na svojih stičiščih nimajo predpisane profilne deske,
ampak so spojeni s svojevrstnimi profilnimi deskami.Bistveno je,da tako sestavo modulov
začnemo in končamo s predpisano profilno desko. Funkcionalno ločimo module na progovne
in postajne.

PREHODNI PROFIL

Odločilnega pomena za uspešno sestavljanje modulov je uporaba predpisanega,oz. od vseh
udeležencev srečanja modularjev priznanega,prehodnega profila.Na izbiro imamo že
standardne profile za velikost proge H0 in H0e,vendar je smiselno,da uporabimo profile
naših najbližjih modularjev,ki nam omogoča poleg dopisovanja, tudi dejansko fizično
navezovanje v skupno modulno maketo.Dimenzije prehodne profilne deske so na sliki.
Medsebojno spajanje modulov je zagotovljeno s tremi vijaki M8 x 50,podložkami in ustrezno,
tako imenovano krilno matico.Pri spajanju moramo paziti na pravilno lego tirnic in
pokrajinskega robu na prehodnem profilu. Uporabljamo tudi simetričen profil,ki je lahko
prav tako prehodni,saj so njegove mere tudi predpisane.

VIŠINA MODULA

Višina postavljenega modula,merjena od tal do spodnjega roba praga proge,znaša 1.300 mm.

TIRNI MATERIAL

ELEKTRIČNO NAPAJANJE

Za zagotavljanje omrežne napetosti 220V,50Hz je zadolžen prireditelj srečanja, udeleženci
s svojimi moduli pa morajo s sabo prinesti zadostno število kabelskih podaljškov. Za
zagotovitev vozne napetosti (krmiljena,enosmerna napetost 12V) je zadolžen lastnik oz.
izdelovalec postajnih in obratovalnih modulov. Za napajanje svetilk in pomožnih naprav
je zadolžen lastnik posameznega modula, na katerem so omenjeni porabniki. Skupno napajanje
razsvetljave in pomožnih pogonov ni predpisano oz. predvideno,možno je pretikanje dovodnih
žičk skozi module,od najbližje postaje,do mesta porabnika. Prav tako lahko poteka skozi
vse module tudi napeljava za telefonsko povezavo med posameznimi postajami. Iz varnostnih
razlogov pred preveliko napetostjo dotika ne sme biti na modulu nobene 220 V omrežno
napajalne instalacije!

PRAVILA ZA PROGOVNE MODULE

OPREDELITEV MODULA

Progovni modul predstavlja podrobno izdelan del pokrajine,ki prometno gledano,zajema samo
del proge.Potek tira te proge je lahko raven ali ovinek,tako imamo ravne in ločne
progovne module.

PREHODNI PROFIL

Vsak progovni modul je na obeh konceh opremljen s prehodnim profilom in je zato možna
vgradnja (glede na obliko modula) v že postavljeno maketno sestavo. Obstaja tudi možnost,
da izdelovalec modulov zgradi neko celoto iz večjega števila progovnih modulov,ki so med
seboj spojeni z poljubno oblikovanimi prehodi,na začetku in koncu te celote pa vgradi
predpisan prehodni profil-B 88.Tako lahko vgradi te svoje module v maketno sestavo.

ELEKTRIČNA NAPELJAVA PROGOVNEGA MODULA
Vzdolž vsakega progovnega modula mora potekati napeljava iz dveh P/F žičk,najmanjšega
preseka 1,5mm,ki sta na koncih opremljeni z tako imenovanimi "faston" priključki 6,3mm.
Omenjene žičke služijo za prehod vozne napetosti skozi modul,istočasno pa sta na ti dve
žički priključeni tudi tirnici na samem modulu.Pravilo za opremo teh dveh žičk za vozno
napetost je v tem,da je sprednja tirnica priključena na žico,ki je opremljena na svojem
desnem koncu (gledano s strani te sprednje tirnice) z moškim faston priključkom,druga,
zadnja žička,pa z ženskim priključkom.

PRAVILA ZA OBRATOVALNE IN POSTAJNE MODULE

OPREDELITEV

Obratovalni modul je po opredelitvi posebne vrste modul,na katerem lahko "obratujemo"...
ž npr. modul s postajališčem ali modul s priključkom na odprti progi (cepišče).Na modulnih
srečanjih vgradimo obratovalne module med določeno število progovnih modulov.Električno
gledano,pa so opremljeni s posebno 5-polno vtičnico,za priklop prenosnega krmilnika
hitrosti in smeri vožnje vlakov. Krmilnik je v svojem bistvu najprej usmernik,ki usmerja
16V izmenično napetost v enosmerno in sklop,ki to enosmerno napetost spreminja v obsegu
od 0 V do največ 12 V vozne napetosti. Postajni modul je po opredelitvi modul,ki je
ž vgrajen na postajnem področju.Progovni modul,ki daje na postaji možnost premikov ali
sestavljanja vlakov,sodi v tem primeru tudi med postajne module.Postajno področje obsega
celotne železniške naprave,ki so nameščene med dvema prehodnima profiloma ob uvoznih
signalih.Medpostajni progovni odsek se tako nahaja med dvema postajnima področjema,ni pa
nujno sestavljen iz samih progovnih modulov-vmes so lahko še obratovalni,blokovni in
cepiščni moduli.

PREHODNI PROFIL

Postaje so v večini primerov sestavljene iz več modulov,ki sestavljajo celoto.
Tako zadošča,da je samo na začetku in koncu postaje predpisan,prehodni profil.

DOLŽINE POSTAJNIH TIROV

Glede na uporabno dolžino najdaljšega postajnega tira razlikujemo proge v dve skupini:

Pri postajah na glavnih progah moramo imeti tudi module z ustreznimi signali,s katerimi
zavarujemo uvoz vlakov na postajo in upravljamo izvoz vlakov s postaje.

Pri tej velikosti obstaja samo ena skupina prog:

ELEKTRIČNO NAPAJANJE
Za vozno napetost in napetost za pomožne naprave na obratovalnih in postajnih modulih je
zadolžen izdelovalec.Iz varnostnih razlogov pred preveliko napetostjo dotika,pa je tudi
na teh modulih prepovedana 220V omrežna instalacija!

OSNOVNI DOGOVOR

Osnovno razmišljanje pri izvedbi električne napeljave modulne makete izhaja iz razdelitve
proge na med seboj neodvisne postajne in medpostajne odseke. Predpisana je tako
imenovana Z-vezava.Bistvo te vezave je v tem,da proga med dvema postajama pripada tisti


Vlake zato vedno sprejemamo in ne pošiljamo!

Napajanje postaje in pripadajoče proge izhaja zato po navadi iz dveh,lahko tudi treh,
ločenih napetostnih virov in pripadajočih tokokrogov. Vsak napetostni vir predstavlja
transformator 220 V/16 V,primerne moči,za zagotavljanje toka vsaj 2 A! Med izmeničnim
sekundarnim izhodom transformatorja in enosmerno napeljavo,priključimo preko predpisane
5-polne vtičnice ročni,prenosni krmilnik ali nastavljalnik hitrosti vlaka (NHV) s
katerim uravnavamo vozno napetost na progi v območju 0 - 12 V.

NASTAVLJALNIK HITROSTI VLAKA - NHV

Krmilnik ali NHV pri modulnih maketah ni stalno vgrajen na nekem določenem mestu, ampak
je to prenosna naprava,s katero upravlja "strojevodja",to je oseba,ki spremlja svoj vlak
od postaje do postaje.Prenosni NHV mora zato imeti svoj izmenični vhod in enosmerni izhod,
ki sta speljana na 5-polni vtikač.Izvedba NHV je prosta-ni predpisana,osnovni pogoj je
samo vhodna izmenična napetost,največ16V.
Sestava NHV:

Vtikač vtakne strojevodja v eno od 5-polnih vtičnic,ki so vgrajene na postajnem modulu.
Postaja ima lahko 2 ali 3 takšne vtičnice.Dve vtičnici omogočata neodvisen uvoz/izvoz
vlakov s postaje,tri vtičnice pa poleg prej omenjenega obratovanja še ločen neodvisen
premik vlakov po sami postaji. Ugodno je,da imamo omenjene vtičnice vgrajene na obeh
bočnih stranicah postajnega modula,kar omogoča upravljanje vlakov z obeh strani-dolinske
in hribovske.

POTEK VOŽNJE MED POSTAJAMA

Vsaka postaja ima vlakovnega odpravnika,ki postavlja kretnice in signale na postajnem
odseku. Vlak vozi druga oseba-strojevodja,ki ima s seboj svoj NHV,vključen v vtičnico
ciljne postaje,kjer je v dogovoru z ustreznim vlakovnim odpravnikom. V primeru vožnje
vlaka po medpostajnem odseku,je ta odsek povezan z uvoznim delom ciljne postaje šele po
postavitvi uvoznega signala na tej postaji.Po uvozu vlaka na postajo in po postavitvi
uvoznega signala na STOJ,ločimo progovni odsek od ciljne postaje.
Za vožnjo vlaka do naslednje postaje se mora najprej strojevodja sprehoditi do naslednje
postaje in tam po dogovoru z vlakovnim odpravnikom vključiti svoj NHV v ustrezno vtičnico
na modulu.Prevoz vlaka je enak že opisanemu.
Za tak način obratovanja lahko uporabimo več vezav tokovnega načrta,upoštevati pa moramo
naslednje:

Tretji krmilni tokokrog pri manjših prevoznih postajah ni potreben.Pri postajah z odcepi
na stranske proge,ali postajah z več prevoznimi in slepimi tiri,je krajevni (ne prenosni)
NHV upravičen in s tem tudi morebitna tretja vtičnica.

UNIVERZALNI STIKALNI NAČRT

V predpisih omenjena Z - vezava je primerna za večino opravil na modulni maketi. Postajni
odsek upravljamo z preklopnimi stikali.Za večje število tirov se povečuje tudi število
potrebnih stikal,ne menja pa se njihovo osnovno oštevilčenje-vezalni smisel ostaja vedno
enak. Napajanje tirov izvajamo vedno samo s stikali tako,da elektronika in relejna tehnika
nista potrebni.

PREVOD IN POVZETKI NAVODIL ZA IZDELAVO
MAKETNIH MODULOV po originalu MBV GRAZ - AVSTRIJA

Velikost H0

KAJ JE PRAVZAPRAV MODUL ALI MODULNA GRADNJA

KAJ JE ZNAČILNO ZA MODUL ALI MODULNO GRADNJO

KAKŠNI SO CILJI MODULNE GRADNJE

KAKO DOSEŽEMO OMENJENE CILJE

FREMO MODULARJI V SLOVENIJI

Našteti so modularji,ki so prisotni na več razstavah,srečanjih in prireditvah širom
Slovenije.Ni nas veliko...
To so v bistvu osebe,pri katerih lahko iz prve roke dobite zanesljive informacije o
gradnji in delovanju modulov,saj jih tudi sami gradijo - torej so praktiki!
In to je tudi vse,ali pa morda kdo ve še za koga?

OPAŽANJA Z DOSEDANJIH SREČANJ

(večina se jih ponavlja že od prve večje modulne razstave na Bledu,16.09.1995!)

S strani g. Martina Brumata z Jesenic,je prišel zanimiv predlog o organiziranju nekakšne
šole vožnje vlakov in sicer iz zgoraj omenjenih razlogov in pa še nečesa pomembnega;
naše vlake večkrat vozijo tudi druge osebe,ki niso njihovi lastniki.
Občutek je včasih kar srhljiv,ko npr. moj vlak (neprecenljive vrednosti - vsaj zame!),
divja z ene postaje proti drugi,kaj pa če...
To torej pomeni,da bi vsi udeleženci take "vlako šole" pridobili osnovno znanje o vožnji
vlakov in poznavanje stikalne sheme Z vezave.

DELOVNI PREDLOG . . .

PRIJAVA MODULA NA SREČANJE
Kot že rečeno,naj bi vsi modularji,ki sodelujejo na srečanjih s svojimi moduli,poslali
organizatorju srečanja tlorise svojih modulov,kar bo precej poenostavilo oblikovanje
modulne makete,ki je po navadi sestavljena iz več,kot 20 modulov.Torej mora organizator
srečanja,ki je istočasno tudi idejni sestavljalec modulne makete,pred srečanjem pripraviti
načrt,kako bodo moduli sestavljeni,pač glede na velikost in obliko razstavnega prostora.
Najlaže si bo pomagal,če bo imel tlorise vseh sodelujočih modulov,z vsemi potrebnimi merami:
- dolžina modula pri ravnem modulu,oz. polmer tirnega kroga in njegov kot,če je to ločni modul
- položaj hribovskega dela modula
- tloris tirne situacije z vsemi kretnicami in slepimi tiri,če je to postajni modul
- tloris tirne situacije z vsemi kretnicami,če je to postajališče,ali cepišče
- signalni moduli označeni s potrebnimi simboli
- opis voznega parka,ki ga modular prav tako prijavi pred srečanjem (lokomotiva,vrsta in
št.vagonov)
- nedvoumno označena bočna stranica modula,kjer je napajanje oz. krmiljenje postaje ali
drugega obratovalnega modula
Zelo nerodno in časovno zamudno je,na dan srečanja,vgrajevati module,katerih reliefno
obliko in dimenzije vidiš šele tisti dan!Tako pa si lahko v miru doma na mizi pripraviš
nešteto oblik modulne makete iz tlorisov modulov,ki so ti na voljo.Najbolje bi bilo,da
se dogovorimo za enotno razmerje pomanjšave tlorisov;naj bo to 1:20 ali 1:10,meni je
vseeno,le točno naj bodo narisani (to je stvar razmisleka in debate).
Če na srečanje prijavimo postajo,predlagam,da ne rišemo vseh modulov posebej,ampak jih
združimo tako,kot bo postaja izgledala,ko bodo moduli sestavljeni v postajo.Vsekakor pa
naj vsak modul posebej vsebuje že naštete oznake in mere. Nenavadno bi izgledalo,da so
npr. trije progovni moduli zapovrstjo z mostovi,potem pa 5 ali 6 progovnih modulov brez
enega samega ...
Tudi moduli,ki še niso povsem izdelani,le da imajo progo in določene električne priključke,
so zelo dobrodošli na srečanjih.Obiskovalci tako lahko vidijo sam postopek gradnje modula,
kar bo za nekoga lahko odločilna spodbuda. Tisti,ki so srečanja že organizirali,točno vedo
o čem govorim in upam,da me bodo podprli v teh razmišljanjih.
Ostali pa čim prej srečanje pripravite,nas o tem obvestite in kmalu boste razumeli,kako si
stvar lahko zelo poenostavimo.