Mehovka - od E-645 do SŽ 362 



   Predelovanje kupljenih železniških modelov ni tako preprosto, kot se to komu zdi na prvi pogled. To še posebej velja za predelavo Rocove italijanske lokomotive FS E - 645 v našo 362 oziroma "mehovko", kakršne se je lotil kolega Nikola Pavić, modelar in tajnik Kluba željezničkih modelara "Zagreb".

   Nikolov model je kopija lokomotive s škarjastimi pantografi, vendar ima že rekonstruiran hladilni sistem, kar se vidi po drugačnih režah na boku lokomotive.

   Pred predelavo lokomotivo razstavimo, odstranimo pantografe, ki so na ohišje pritrjeni z vijaki ter snamemo vsa okna in luči. Ohišje obrusimo z brusnim papirjem, nalepljenim na deščici. Pri brušenju pazimo, da ne poškodujemo žleba na robu strehe. Na nosu lokomotive iz Evergreenove plastike debeline 1 mm naredimo dodatke, kot je razvidno iz risbe št.2. Na robove dodanega dela nalepimo Evergreenove plastične trakove (risba št.3) - lepimo s sekundnim lepilom. Nato zvrtamo luknje za žaromete ter vgradimo bele žaromete, ki smo jih dobili z lokomotivo in rdeče, ki morajo biti ustrezno veliki. Med žaromete vstavimo trikotne segmente (risba št.4). Vse skupaj zakitamo z dvokomponentnim avtokitom in pobrusimo

   V povišani del strehe z britvico izrežemo odprtino. Iz 1 mm debele plastike oblikujemo nov del strehe (risba št.5). Ohišje reflektorjev na strehi izdelamo iz 0,25 mm debele plastike, zvrtamo potrebne luknje ter vgradimo žaromete ( risba št.6).

   Italijanska lokomoriva ima ob strani 6 pravokotnih oken, medtem ko ima naša lokomotiva 8 okroglih oken. Pravokotna okna zapolnimo z 1 mm debelo plastiko. Plastično polnilo vstavimo v odprtino in z notranje strani ohišja nakapljamo lepilo. Okrogla okna vrtamo postopoma, najprej z manjšim svedrom, nato pa z vse večjim, dokler ne preidemo do željenega premera. Robove po potrebi popilimo, zakitamo sprenje in pobrusimo s finim vodobrusnim papirjem.

   Spodnji rob ohišja na naši mehovki je višji kot pri italijanski, zato odrežemo
presežek karoserije. Rob ohišja pobrusimo, če je potrebno tudi popilimo.

   Za izdelavo hladilnih rež na boku lokomotive uporabimo Kibrijevo rebrasto plastiko debeline 0,25 mm. Iz prve izrežemo pravokotne segmente, iz druge pa pa letvice, ki jih vstavimo med rebraste segmente. (risba št.7)

   Če izdelujemo hrvaško varianto mehovke, moramo nad hladilnimi režami, kjer so pri slovenski lokomotivi okrogla okna, nalepiti dve pravokotni plošči iz tanke plastike.

   Ker so ročaji za oprijem nekoliko višje, moramo po načrtu označiti položaj novih lukenj, v katere bomo po barvanju lokomotive vtaknili ročaje. Pri vrtanju moramo biti zelo natančni. Prejšnje luknje zapolnimo s kitom ter jih pobrusimo. Iz plastike naredimo stopničke in jih nalepimo nad obstoječimi na nosu lokomotive.

   Ker je na Rocovem modelu troblja malo drugačna kot na mehovki, moramo poiskati primernejšo. V našem primeru smo uporabili trobljo, ki smo jo vzeli z ene od modelov tovarne Mehano. Škatlico pri pantografu izdelamo iz plastičnih ploščic. Prav tako ne pozabimo na anteno, ki se, kakor škatlica nahaja samo na eni strani lokomotive. Anteno naredimo iz žičke.

   Sedaj je na vrsti še barvanje našega modela. Za temeljno barvo vzamemo sivo mat barvo,ki jo nanesemo z zračnim čopičem in počakamo, da se posuši. Nato na ohišju lokomotive po potrebi popravimo še morebitne napake, ki jih zakitamo in pobrusimo. Sledi nanašanje druge temeljne barve, tokrat bele polmat. S svinčnikom po ohišju narišemo vse črte, ki razmejujejo barvna polja, ter ukrivljene črte na nosu lokomotive.
Pri tem si pomagamo s shemo barvanja (glej shematični prikaz lokomotive na strai 7). Najprej nanesemo sloj rumene barve in zamaskiramo, kar želimo, da ostane rumeno. Pri tem se ravnamo po narisanih črtah, ki se vidijo pod nanosom rumene barve. Za maskiranje uporabimo lepilni trak, ki ne pušča sledi. Po maskiranju nanesemo zeleno barvo, spet maskiramo in nabrizgamo srebrno. Ostale so še rjave črte, ki smo jih tudi narisali s svinčnikom in se vidijo skozi rumeno barvo. Najprej začnemo z risanjem ravnih rjavih črt. Naredimo masko in s čopičem nanesemo barvo. Nazadnje narišemo še ukrivljene črte na nosu lokomotive.

   Po barvanju sledi montiranje ročajev, ki so sestavljeni iz treh delov (risba št.8). Bočne ročaje, ki so na naši lokomotivi krajši, naredimo iz obstoječih, ki jih samo
razpolovimo. Tako nam ostaneta dva bočna ročaja, ki ju uporabimo za že omenjeni srednji del (risba št.8). Po montiranju ročaje prebarvamo z rjavo barvo.

   Iz plastičnih ploščic sestavimo škatlico, ki bo pritrjena na vdolbenem delu strehe (risba št.5). Škatlico pobarvamo v svetlozeleno. Ob njej pritrdimo še dva keramična izolatorja, izdelek nemške tovarne Sommerfeldt, ki ju pobarvamo belo. Kabel, ki
povezuje izolatorja, naredimo iz črno pobarvane žičke. Na črno pobarvamo tudi odbijače, pluge, stopničke ter cevi za zavore, ki imajo ventile pobarvane na modro oziroma rdeče.
   Preden montiramo oba pantografa, moramo rekonstruirati drsalnika. Najprej ju zravnamo in na koncih odrežemo, da dobimo na vsaki strani po dve konici, ki ju s kleščami ukrivimo navzdol (risba št.9). Nato pantografa temnordeče pobarvamo.

   Pred montažo oken robove odprtin obeh prednjih srednjih oken s čopičem pobarvamo črno. Robov odprtin preostalih prednjih oken nam ni potrebno barvati, ker so črni robovi že odtisnjeni na oknih.
   Uporabimo enaka bočna okna, kakršne ima Rocova lokomotiva Rc5 Švedskih železnic.

   Da je model lokomotive videti pristnejši, ga opremimo z železniškimi oznakami, kot so : oznaka serije lokomotive in logotip železnic, ki jim pripada. Oznake na modelu naredimo z letrasetom. Prav tako z letrasetom izdelamo logotip Slovenskih ali Hrvaških železnic, kot je to naredil Nikola na svojem modelu.

   Na koncu model prebrizgamo z brezbarvnim lakom. Ob uporabi sekundnega lepila je bilo za predelavo mehovke potrebnih vsega šest dni.

Piše : Željko Halambek, Brežice




risba št.2 
risba št.3
risba št.4
risba št.5
risba št.6
risba št.7



nazaj      

© M. Hribar / november 2002